»Redna ali dopolnilna domača obrt, tj. iskanje vodnih virov z razvejano šibo, bajanico, kopanje vodnjaka in izdelava in nameščanje naprav za črpanje vode. Kot samostojni obrtniki so studenčarji znani od 2. polovice 19. stoletja, po 1. svetovni vojni so bili registrirani kot studenčarski mojstri, ki se ukvarjajo tudi s kmetovanjem kot dodatno dejavnost. Pred industrijsko izdelanimi železnimi in motornimi črpalkami so studenčarji izdelovali lesene, tudi več kot 10 m dolge cevi (iz borovih debel) za črpanje vode. Tudi črpalna naprava je bila lesena« (SEL 2004: 587).

Pripravila Vera Jaćimović

LITERATURA:
Baš, Angelos, ur.
2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.