»Oblikovanje lesa, redkeje nekaterih drugih mehkejših gradiv, z različnimi rezili; umetnostna obrt
(na Slovenskem od poznega srednjega veka). Izdelava rezljanih delov pohištva in notranje opreme
(rezljana skrinja), zlasti rezljanih plastik, oltarjev, okvirov, svečnikov itn., je dosegla vrhunec v 17. stoletju z »zlatimi oltarji«. Rezbarstvo kot estetsko oblikovanje je bilo povezano s pozlatarstvom (pozlatitev je bilo sklepno opravilo izdelave). Od 18. stoletja so svoja dela krasili z rezljanjem tudi drugi lesni obrtniki, v 18. in 19. stoletju so ob delavnicah za cerkveno, grajsko in meščansko opremo rezbarili številni samouki in polsamouki, povečini imenovani ljudski umetniki, čedalje več delavnic je delalo za kmečke naročnike«
(SEL 2004: 496).

Pripravila Vera Jaćimović

LITERATURA:
Baš, Angelos, ur.
2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.