O Janezu Trdini
Janez Trdina se je rodil 29. 5. 1830 v Mengšu. Po končani gimnaziji v Ljubljani je na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in staro cerkveno slovanščino. Svojo službeno pot je začel na Hrvaškem, kjer se je zapletel v spor s šolskimi oblastmi, ki so ga kot 37-letnika upokojile. Očitali so mu, da mladino hujska proti cerkvi in državi. Marsikdo bi zaradi tega obupal, Janez Trdina pa je začel življenje na novo. Preselil se je v Bršljin, v Novo mesto, prehodil je Dolenjsko in Belo krajino ter na svojih popotovanjih neprestano beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju in navadah. Vse to je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Pisal je zelo lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe. Janez Trdina se je v Novem mestu večkrat selil, zadnja leta svojega življenja, ko se je poročil, je živel v starem mestnem jedru, na Streliški ulici 5, kjer je umrl 14. julija 1905. Pokopan je bil na novomeškem pokopališču, na današnjem Novem trgu, ob preselitvi tega pa na pokopališču v Ločni. Leta 1923 so na pobudo Ferdinanda Seidla po njem poimenovali najvišji vrh Gorjancev, do tedaj Sveta Jera, Trdinov vrh (1178 m), kasneje pa tudi planinsko-pohodno Trdinovo pot po Dolenjski. Tudi Kulturni center Janeza Trdine v Novem mestu nosi njegovo ime.

O njegovem delu
Okrog leta 1848 je začel zbirati gradivo o ljudskih pripovedkah. Od leta 1867, ko je kot upokojenec živel v Bršljinu, v Novem mestu, se je še posebej posvetil gradivu o ljudskem življenju. V literarizirani obliki je folklorno gradivo uporabil za Narodne pripovedke iz Bistriške doline, Bajke in povesti o Gorjancih in Verske bajke na Dolenjskem. Poleg ljubezni do ljudskega izročila ga je vodila kritična želja, da zelo podrobno spozna življenje Dolenjcev, odkrije njihove vrline in napake ter pomaga k dvigu življenjske ravni in narodne zavednosti. O njih je pisal tudi v žanrih brez leposlovnih prvin, v potopisih in podlistkarskem kramljanju. Trdina je snov o ljudskem življenju črpal iz materialne, družbene in duhovne kulture, središče njegovih opazovanj je bil značaj dolenjskega kmečkega in mestnega človeka.

Trdinovi klobučki
Klobučki simbolizirajo Janeza Trdino. Oblika slaščice – klobuček nam kaže element njegove podobe, ki ga spremlja na vseh slikah. Iz njegovega življenja smo kot simbol uživanja dobre kapljice, ki ga je vsekakor zaznamovala, vzeli grozdje. Temu smo dodali še druge sestavine, ki jih je nenehno srečeval na svojih popotovanjih po Dolenjski, obenem pa slaščici obogatijo okus.