O ustanovitvi Novega mesta
Vojvoda Rudolf IV. Habsburški je 7. aprila 1365 Novemu mestu podelil privilegije in posebne pravice, obenem pa ga je poimenoval po sebi, Rudolfswerth (Rudolfov polotok), a so ga ljudje že od vsega začetka imenovali Novo mesto. Rudolf IV. je zametke ustanovnega pisma povzel po kostanjeviškem, vendar ga je razširil predvsem v gospodarsko korist mesta. Pred ustanovitvijo mesta je vojvoda sklenil tudi dogovor s stiškim opatom Petrom, da sta si zamenjala nekatere posesti, saj je po ogledu doline Krke, iz varnostnih vzrokov, menil, da je ta polotok najprimernejši.
Novo mesto, za katerega je sicer izpričana večtisočletna poselitev, je bilo sezidano po volji in ukazu vojvode Rudolfa, da bi v trgovsko in prometno pomembni dolini Krke in v središču prostora današnje Dolenjske ustanovil novo gospodarsko in upravnopolitično jedro ter oporišče vse bolj proti Jadranu stremeče habsburške posesti. Ob ustanovitvi Novega mesta so bili meščanom zagotovljeni: osebna svoboda, mestna samouprava, lastni in voljeni sodniki, pravica do trgovanja in sejmov. Mesto je cvetelo stoletje in pol, hkrati pa je postalo eno najpomembnejših krajev na Kranjskem.

O Rudolfu IV. Habsburškem
Rudolf IV. Habsburški se je rodil novembra 1339. Pri šestnajstih letih je bil že poročen in imel lasten dvor, pri dvajsetih je nasledil svojega očeta in tako postal glava habsburške hiše ter duša njene politike. Zastavljene politične cilje je dosegal z mladostno energijo in stremljivostjo, zavedal pa se je tudi pomembnosti sijaja in blestečih naslovov tedanjega časa. V zgodovino se je Rudolf IV. zapisal z vzdevkom »Ustanovitelj«. Ta naslov si je pridobil predvsem kot graditelj Štefanove cerkve in ustanovitelj dunajske univerze. Rudolf IV. velja, kljub svoji mladosti in kratkemu obdobju delovanja, za najbistrejšo politično glavo med vsemi Habsburžani, ni ga prevevala samo neugnana sla po moči in oblasti, ampak je imel tudi posluh in smisel za višje interese duha, kulturo in umetnost. Pospeševal je gospodarstvo, zlasti promet, rudarstvo in obrt ter skrbel za gospodarsko moč mest. 27. julija 1365 je umrl v Milanu, star 27 let. Pokopali so ga na Dunaju, v Štefanovi cerkvi.

Rudolfove krone
Rudolfove krone ponazarjajo krono Rudolfa IV. Habsburškega. Slaščico smo zasnovali na podlagi tradicionalne obrti v Novem mestu – medičarstva. Medičarstvo (lectarstvo, strdenarija) je dejavnost, ki iz medu proizvaja različno medeno pecivo in medico. Medičarji ali lectarji so delovali v večjih slovenskih mestih in trgih, prav tako tudi na novomeškem Glavnem trgu. Zato Rudolfove krone, medenjaki z dodano žlahtno čokolado, predstavljajo tudi eno od razvojnih poti te obrti.