»Firbarstvo ali ferbarstvo (iz nemščine färben, barvati), posebna zvrst barvarstva, obrtna dejavnost, povezana z barvanjem in tiskanjem domačega platna in bombažnega blaga. Prvič je bilo omenjeno v 17. stoletju v gorenjskih mestih in trgih, obsežno razvito v 19. stoletju. V 2. polovici 19. stoletja so bile domače obrtne delavnice povezane s kmetijstvom. Blago so barvali in krasili z odtisnjenimi vzorci« (SEL 2004: 334).

»Pri nas poznamo dva tipa modrotiskarskih delavnic. Prve so bile večji obrati, manufakture in tovarne, ki so v 19. stoletju nadaljevale dediščino barvarske tradicije še iz 17. stoletja. Te delavnice so bile v večjih mestih. Drugi tip pa predstavljajo barvarski ali modrotiskarski obrati, ki so imeli značaj domače obrti, povezane s kmetijsko dejavnostjo. Te delavnice so nastajale največ v drugi polovici 19. stoletja po naših vaseh in manjših trgih, torej v času, ko so velike barvarne že ponehavale z obratovanjem. Vendar je bila proizvodnja platna za potrebe podeželskega prebivalstva še razmeroma velika. Zato ga je bilo treba - glede na običajne navade in modo tistega časa - potiskati z ustreznimi vzorci in modro pobarvati. Torej se te domače barvarske delavnice v drugi polovici 19. stoletja zadovoljevale predvsem potrebe kmečkega prebivalstva, medtem ko so velike modrotiskarske delavnice in tovarne svoje izdelke tudi prodajale v tujino« (Bogataj 1989: 178).

Pripravila Vera Jaćimović

LITERATURA:
Baš, Angelos, ur.
2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bogataj, Janez
1989 Domače obrti na slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije.