Rokodelska tržnica je med 9. in 18. julijem 2005 gostovala na vinskem sejmu Vino in tavola v Cerreto Guidi v Toskani (Italija). Na sejmu smo želeli Dolenjsko in nasploh Slovenijo predstaviti skozi kakovostne izdelke domače in umetnostne obrti. Vse dni smo na sejmu razstavljali izdelke, ki so prejeli certifikate kakovostnih izdelkov domače in umetnostne obrti s strani Obrtne zbornice Slovenije. Gre predvsem za tradicionalne rokodelske dejavnosti, ki so zaznamovale naš prostor, pa tudi nekaj zanimivih poskusov prenosa dediščine v sodobno oblikovanje. Poleg tega pa smo obiskovalcem omogočili dostop tudi raznovrstnega promocijskega gradiva o Novem mestu, Dolenjski ter nasploh Sloveniji.

V okviru dogajanj na osrednjem trg v Cerretu Guidi je v soboto, 16. 07. 2005, v okviru prijateljskega festivala Suoni nella notte, nastopila tudi skupina Dan D. Zmagovalec festivala Suoni nella notte pa se je tako uvrstil na festival Rock Otočec.

Izbrali smo kar 21 različnih rokodelcev iz cele Slovenije, večina le-teh prihaja iz Dolenjske oziroma bližnje okolice Novega mesta. Mednje spadajo: tradicionalna lončarja iz Šentjerneja in Ribnice, izdelovalec lesenih izdelkov iz Kočevja, oblikovalka keramike iz Brusnic, izdelovalka svitkov iz Metlike, izdelovalec iz volne in porcelana iz Semiča, izdelovalka čipk iz Kostanjevice, izdelovalka dekorativnih predmetov iz Novega mesta, izdelovalec lesenih glasbil iz Ljubljane, izdelovalka steklenih predmetov v vitraž in tiffany tehniki iz Grosuplja, izdelovalka iz slame in izdelovalka drsank ter pisanic iz Novega mesta, lesostrugarka iz Sodražice, izdelovalka keramike in dva pletarja iz Dolenjskih Toplic, izdelovalka keramike v raku tehniki iz Novega mesta, izdelovalec žličnikov in izdelovalka replik arheološkega nakita iz Otočca, izdelovalec oljenk iz Kranja ter izdelovalka grafik iz Novega mesta. Imeli smo skupaj 189 različnih izdelkov. S tolikšno količino različnih izdelkov smo želeli pokazati pestrost ljudske ustvarjalnosti, ki je še vedno prisotna v Sloveniji, ko gre za neprekinjeno tradicijo določenih rokodelskih dejavnosti ali pa za sodoben način ljudskega ustvarjanja, ki temelji na kulturni dediščini. Poleg tega pa smo želeli narediti stojnico na sejmu zanimivo vse dni, saj smo tako lahko stojnico vsakodnevno posodobili z novimi izdelki in smo bili zanimivi vsak dan za obiskovalce, ki so se na stojnico vračali.

Poleg rokodelskih izdelkov, ki so bili del predstavitve Novega mesta, smo zbrali tudi zajetno količino primernega promocijskega gradiva. Tako smo gradivo dobili od Dolenjskega muzeja, TIC Novo mesto, Slovenske Turistične organizacije v Ljubljani, Krke Zdravilišča, DNŠ-ja, Obrtne zbornice Slovenije v Ljubljani ter Kompas Novo mesto nam je pripravil gradivo projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine.

S predstavitvijo na sejmu so začeli že prvi dan, se pravi v soboto, 9. 7. 2005. Ker smo gostovali na sejmu vina smo bili tako edini, ki nismo ponujali vina temveč kmalu izdelke, izdelke domače in umetnostne obrti Slovenije. Zanimanje za našo stojnico je bilo precejšno, saj bi lahko trdili, da smo pritegnili večino obiskovalcev sejma, da so si izdelke ogledali, morebiti se v kakšni veščini tudi preizkusili ter vzeli propagandno gradivo. Z delom na stojnici smo pričeli v večernih urah, kajti način življenja Italijanov, po pogovoru s tamkajšnjimi ljudmi, narekuje tovrsten tempo, in sicer se ljudje vračajo iz dela okli 17. ure, se spočijejo, uredijo in nekje od 19. ali 20. ure odidejo v mesto, kjer tudi večerjajo in se nato udeležijo dogajanj v mestu, v našem primeru sejma in njegovih spremljevalnih dogajanj. Vsak dan se je na trgu, v središču sejemskega dogajanja, pod stopniščem znamenite vile Mediči, odvijal zanimiv in spremljevalni program, tako smo bili deležni folklornih nastopov, literarnih večerov, rock koncertov, etno glesbenikov, izbora miss Italije in še marsikaj.

Obiskovalce smo animirali s predstavitvijo različnih rokodelskih izdelkov, najzanimivejša so bila ljudska glasbila in svitki pa tudi žvrgolce, petelinčki, konjički ter ptički iz gline (obiskovalcem smo pokazali delovanje inštrumentov in jim ponudili, da se sami preizkusijo), pa tudi izdelki iz lesa – lesene žlice, čebele in ovčke iz gline, izdelki iz porcelana – lutka v Belokranjski noši, lesene vrtavke, žlice za med, slike na kamnu, arheološki nakit... Večina obiskovalcev je bila navdušena nad raznovrstnostjo rokodelskih izdelkov in večina je vzela promocijsko gradivo (zemljevidi, zloženke, ideje za izlete, nastanitve…), ki jim bo služilo za lažje potovanje po Sloveniji natančneje Dolenjski. Svojo prisotnost na naši stojnici so lahko obiskovalci zabeležili v knjigo vtisov, ki smo jo pripravili v ta namen. Starejši so se večinoma le podpisovali ali pa kaj malega napisali, otroci pa so najraje kaj narisali.

Menimo, da je takšno sodelovanje s tujimi mesti ena od primernejših oblik predstavitve Novega mesta in naše bogate kulturne dediščine, in je vsekakor ni za zanemariti. Tovrstne predstavitve so kvalitetnejše od samega propagandnega gradiva. Zloženke brez zgodbe ne povedo nič ali pa zelo malo.