»Izdelovanje glavnikov iz roževine, tudi kovine, po 2. svetovni vojni predvsem iz umetnih snovi. Do konca 18. stoletja je bilo glavnikarstvo znano le v večjih krajih, v 1. polovici 19. stoletja so bili najbolj znani glavnikarji v Puštalu (Škofja Loka). Izdelava glavnikov ima 18 do 20 delovnih faz, izdelovali so več vrst glavnikov (ušivci, prašniki, frizirji, konjski glavnik)« (SEL 2004: 143).

Pripravila Vera Jaćimović

LITERATURA:
Baš, Angelos, ur.
2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.