Ime in priimek: Dravšnik Silva Letnica rojstva: 1971 in 1967 Kontakti: Osojnik 4, 8333 Semič, 040/820 568 (Silva) Dejavnost: izdelki iz keramike in volne Galerija izdelkov Silve Dravšnik

Z rokodelstvom sta se srečala že med študijem, saj sta oba akademika, in sicer je Silva Dravšnik akademska oblikovalka, Robet Leček pa akademski slikar. Robert Leček se z to dejavnostjo ukvarja od leta 1995, sprva kot del študijske naloge, po pridobitvi pozitivnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije pa je stekla tudi prodaja po trgovinah leta 1998.

Za rokodelstvo ga je navdušilo na eni strani dopolnilno zanimanje za kulturo podeželja, stare obrti, etnologijo in na drugi individualno delo ter neodvisnost (delo na domu).

Robert Leček za njuno dejavnost pravi, da sta bila pri nas med prvimi pri uporabi porcelana. Njuna prednost je doseganje vrhunske spretnosti pri modeliranju porcelana, ki se sicer precej težje oblikuje kot navadna glina. Poleg tega pa sta ednina, ki izdelujeta lutke iz povsem naravnih materialov, domače volne in platna.

Pri svojem delu se poslužujeta več rokodelskih spretnosti kot so lončarstvo, modeliranje, pletenje, tkanje. Postopek izdelave njunih keramičnih lutk je sledeč: iz zvončaste oblike izdelane na vretenu je izpeljana uspešna keramična lutka. Ta vse svoje izdelke sta prejela pozitivno mnenje oziroma Certifikat kakovosti Obrtne zbornice Slovenije.

Menita, da je Bela krajina je znana po starih šegah in navadah ter obrteh, prav tako pa je tu prisotna folklora, platno, pisanice, tudi drobnica in volna. Vse to pa se kaže v njunih izdelkih, ki so namenjeni predvsem turistom in domačim kupcem za darila. Njuni izdelki so dekorativne narave.

Svoje izdelke tržita v trgovinah domače in umetnosten obrti in na različnih sejmih po Sloveniji. Delo si razdelita tako, da eden oblikuje, drugi pa prodaja in nabavlja material.

Embalaža njunih izdelkov je prilagojena le-temu, da se ne poškoduje ali umaže. Menita, da embalirane izdelke kupci bolj spoštujejo.

Sta mnenja, da prispevata k ohranjanju dediščine predvsem z nadgrajevanjem tehnološkega znanja in estetskih meril.

Glede pa prihodnosti pa Robert Leček meni: »čeprav se je družba preoblikovala in bi pričakoval, da se bo novonastajajoči sloj prebivalstva več posvečal lastni identiteti, se to ni zgodilo. Kot v vseh vzhodnoevropskih državah je tudi pri nas po dolgih letih razgradnje tradicionalne identitete prišlo do pospešene potrošniške kulture, ki naj bi nadomestila postarana ekonomska razmerja in dala ljudem novo identiteto. V takšnem družbenem vzdušju domača obrt nima pravega mesta. Čeprav je dobro organizirana, prodaja že dolga leta upada«.