»Izdelovanje čipk s šivanjem, klekljanjem, pletenjem, kvačkanjem ali vozlanjem. V 16. stoletju je domnevno bilo čipkarstvo na Slovenskem poznano na gradovih in v samostanih. Drugače je čipkarstvo izpričano kot domača dejavnost med nižjimi družbenimi plastmi, največkrat za prodajo, v 2. polovici 17. stoletja v Ljubljani in Idriji. Leta 1689 so v Ljubljani so izdelovali več vrst nizozemskih in beneških čipk. Najbolj razvito in razširjeno čipkarstvo je bilo izdelovanje klekljanih čipk, na nekaterih območjih je bilo klekljarstvo kot domača in umetna obrt pomemben vir dohodka. V 17. in 18. stoletju so na Slovenskem izdelovali čipke v Idriji, Ljubljani, Kamniku, Radovljici in Gorici. V 19. stoletju se je izdelovanje čipk kot založniška obrt razširilo iz mest na podeželje. V 2. tretjini 19. stoletja je v Evropi prevladovala strojna izdelava čipk. Zaradi cene delovne sile in velike potrebe po dodatnem zaslužku je hkrati na Kranjskem naraščalo izdelovanje preprostih lanenih klekljanih čipk na podeželju do 1. svetovne vojne, ko je zastalo; po njej je doživelo nov razmah« (SEL 2004: 68).

Pripravila Vera Jaćimović

LITERATURA:
Baš, Angelos, ur.
2004 Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga.